Evropska komisija je Hrvaški izplačala sedmo tranšo sredstev v okviru Mehanizma za oporavak in odpornost v višini 1,1 milijarde evrov. Gre za doslej največje posamično nakazilo iz proračuna Evropske unije tej sosednji državi, ki je bilo odobreno po uspešnem izpolnjevanju vseh 53 načrtovanih reformnih in investicijskih kazalnikov. Hrvaške oblasti so ob tem poudarile, da je nakazilo potrditev njihovega dosedanjega dela pri izvajanju potrebnih strukturnih sprememb. Sredstva so namenjena spodbujanju dolgoročne gospodarske rasti in modernizacije države. Celoten proces črpanja je tesno povezan z izvajanjem nacionalnega načrta za okrevanje, ki vključuje ukrepe na področju digitalizacije, zelenega prehoda in reforme javne uprave. Uspešno izplačilo sedme tranše postavlja Hrvaško med najučinkovitejše države pri koriščenju sredstev iz mehanizma NextGenerationEU, kar ji zagotavlja stabilen priliv kapitala za nadaljnje razvojne projekte.

Črna gora je na medvladni konferenci v Bruslju zaključila pet poglavij v pogajanjih za vstop v Evropsko unijo. Evropska komisarka za širitev Marta Kos je dejala, da Črna gora še nikoli ni bila bližje EU. Premier Črne gore, Milojko Spajić, je poudaril, da je to velik uspeh za državo.

Črna gora je v pristopnih pogajanjih z Evropsko unijo zaprla dodatnih pet poglavij. Evropska komisarka za širitev, Marta Kos, in danska ministrica za evropske zadeve, Marie Bjerre, sta ta korak ocenili kot pomemben napredek. Črnogorski premier Milojko Spajić napoveduje, da je država pripravljena zapreti vsa preostala poglavja do leta 2026.

Slovenski diplomat Marko Makovec je z novim letom zapustil položaj vodje kabineta evropske komisarke za širitev EU Marte Kos. V kabinetu so pojasnili, da se je komisarka odločila za spremembe v načinu delovanja svojega tima.

Donald Trump je po pogovorih z evropskimi voditelji izrazil optimizem glede pogovorov med Rusijo in Ukrajino in ocenil, da so zdaj bližje koncu vojne kot kadarkoli prej. Napovedal je tudi, da bo o prizadevanjih za končanje vojne v Ukrajini telefoniral z evropskimi voditelji.

Evropska komisarka za širitev, Marta Kos, je izjavila, da bi lahko voditelji Evropske unije danes, 15. decembra, dosegli dogovor o neuradnem odprtju pogajanj po poglavjih z Republiko Moldavijo, po modelu, ki je bil že dogovorjen za Ukrajino. To bi lahko predstavljalo pomemben tehnični korak v procesu pridruževanja Moldavije EU.

Evropska unija je Ukrajini predložila dolg seznam reform, potrebnih za pridružitev bloku, in odločno nadaljuje s postopkom kljub vojni in ugovorom Madžarske.

Evropska radiodifuzna zveza (EBU) je pozvala oblasti v Bosni in Hercegovini in Evropsko komisijo, naj nujno ukrepajo za preprečitev kolapsa državne radiotelevizije (BHRT), ki ji entitetski emiter Radio-televizija Republike Srbske dolguje več kot 46 milijonov evrov. EBU je v pismu predsednici Evropske komisije Ursuli von der Leyen in podpredsednici Marti Kos zahtevala odločen odziv in pritisk na institucije BiH.

Evropska komisarka Marta Kos in premier Robert Golob sta na pogovoru opozorila na izzive, ki jih prinašata širitev Evropske unije in varnostna vprašanja. Strinjala sta se, da se zaradi teh izzivov ne smemo odpovedati demokratičnim načelom. Golob meni, da je treba populistom odvzeti »orožje strahu«, Kos pa je opozorila na destruktivne zunanje sile. Rešitev vidita v vztrajanju pri liberalnih vrednotah.

V Tirani je potekal vrh "Načrt rasti, naša pot v EU", kjer so voditelji Zahodnega Balkana razpravljali o gospodarski integraciji in približevanju trgu Evropske unije. Albanski premier Edi Rama je poudaril, da Albanija ne prosi za vstop v EU, temveč želi prispevati k njej, in da je Balkan varuh Evrope. Rama je gostil evropsko komisarko za širitev, Marto Kos in druge voditelje regije.

Visoka predstavnica EU za zunanjo politiko, Kaja Kalas, je v Bruslju izjavila, da morata Evropska unija in Zahodni Balkan, z integracijo regije v blok 27 držav, okrepiti medsebojno sodelovanje in zaščititi svoje demokracije pred hibridnimi napadi in tujim vmešavanjem. Po srečanju Sveta EU za zunanje zadeve je Kalas novinarjem povedala, da so na neformalni večerji, namenjeni ministrom za zunanje zadeve držav članic EU in partnerjem z Zahodnega Balkana, razpravljali o skupnih izzivih in načinih za tesnejše sodelovanje na področju varnosti in zunanje politike.

V okviru procesa pridruževanja Albanije Evropski uniji je bila izvedena neodvisna strokovna misija, ki je preverjala neodvisnost albanske centralne banke v Tirani. Misija je potekala s pomočjo instrumenta tehnične pomoči.

Minister za zunanje zadeve in zunanjo trgovino, Timčo Mucunski, se je v Bruslju srečal z evropsko komisarko za širitev, Marto Kos. Na srečanju so potrdili močno zavezanost Severne Makedonije evropski integraciji in nadaljevanju reformnih procesov. Razpravljali so tudi o evropski perspektivi države, varnostnih izzivih in poglobitvi sodelovanja na področju varnosti in obrambe.

Ukrajinski predsednik Volodimir Zelenski je sredi evropske turneje, ki vključuje obiske Grčije, Francije, Španije in Turčije. Poslanec Vrhovne rade, Oleksij Gončarenko, je pozval Zelenskega, naj se vrne v Ukrajino in pojasni morebitno srečanje s poslovnežem Timurjem Mindičem, ki naj bi bil njegov "denarnik" in se pojavlja na zvočnih posnetkih preiskave. Gončarenko je izrazil mnenje, da bi se moral Zelenski soočiti z volivci in odgovoriti na vprašanja glede Mindiča.

Evropska komisarka za širitev, Marta Kos, je izjavila, da si želi videti demokratično Srbijo v Evropski uniji, vendar od nje pričakuje jasno usmeritev in ne sedenje na dveh stolih. Opozorila je, da če bo Srbija sodelovala v akcijah vojske, ki ubija ljudi v Ukrajini, lahko pozabi na vstop v EU. Ocenila je tudi, da je bilo letošnje poročilo Evropske komisije o Srbiji ostro.

Predsednica srbske Narodne skupščine, Ana Brnabić, se je udeležila Foruma o širitvi Evropske unije v Bruslju, imenovanega "Zaokruživanje Unije i jačanje naše budućnosti". Namen foruma je dvigniti dialog o širitvi na višjo raven.

Albanija je v Bruslju odprla pogajanja v zadnjem od šestih pogajalskih sklopov z Evropsko unijo, ki zajema področja kmetijstva, kohezijske politike in proračuna. S tem je Albanija dokazala svojo zavezanost evropski poti in ji sedaj preostaja le še zapiranje posameznih poglavij.

Albanija je v ponedeljek, 17. novembra, na sedmi medvladni konferenci v Bruslju odprla zadnje poglavje pogajanj z Evropsko unijo. Ta mejnik označuje odprtje vseh poglavij pogajanj v rekordnem času 12 mesecev. Odprto je bilo skupno poglavje "Kmetijstvo in kohezija". Evropska komisarka za širitev Marta Kos je poudarila velik napredek Albanije in dejala, da je EU njihova nova domovina.

Moldavija je v procesu približevanja Evropski uniji dosegla največji letni napredek med vsemi državami kandidatkami, je v Kišinjevu dejala evropska komisarka za širitev Marta Kos. Kljub temu Moldavijo do dejanskega članstva v EU še čaka veliko dela. Kosova je poudarila, da so na napredek Moldavije "ljubosumne" tudi druge države.

Moldavija je 14. novembra v Strasbourgu prevzela predsedovanje Odboru ministrov Sveta Evrope. Podpredsednik vlade in minister za zunanje zadeve, Mihai Popșoi, je dejal, da je to za državo čast in velika odgovornost. Mandat Moldavije bo vključeval obsežen koledar dogodkov, tako v Kišinjevu kot v Strasbourgu.

Evropska komisarka za širitev, Marta Kos, je 11. novembra obiskala Kišinjev, glavno mesto Republike Moldavije, kjer se je srečala z vodstvom države in sodelovala na konferenci o napredku in prihodnjih prioritetah države v zvezi z razširitvijo EU. Obisk je namenjen razpravi o širitvi Evropske unije in prihodnosti Republike Moldavije.

Albanski forum je pisal ambasadorjem držav članic EU in partnerskih držav, vključno z ZDA, Združenim kraljestvom, Albanijo in Kosovom, ter zahteval zagotovljeno zastopanost Albancev v Skupščini Črne gore. Poudarjajo, da Albanci v Črni gori predstavljajo avtohtono in edino neslovansko manjšino, ki prispeva k razvoju države. Nik Đeljošaj je opozoril na evropsko prakso, kjer imata italijanska in madžarska manjšina v Sloveniji, ki predstavljata manj kot 0,5 odstotka prebivalstva, zagotovljenega poslanca. Hkrati je EU ponovno odprla vprašanje širitve, pri čemer se pojavljajo vprašanja o institucionalnih omejitvah in prihodnji vlogi novih članic.

Albanski forum je poslal pismo ambasadorjem držav članic EU in partnerskih držav, v katerem opozarja na nujnost zagotavljanja ustrezne politične zastopanosti manjšinskih narodov v Črni gori, še posebej albanske skupnosti. Nik Đeljošaj, ki je pismo podpisal, poudarja, da Albanci v Črni gori predstavljajo avtohtono in edino neslovansko manjšino, ki prispeva k razvoju države. Opozoril je na evropsko prakso, kjer imajo italijanska in madžarska manjšina v Sloveniji zagotovljeno zastopstvo, čeprav predstavljata manjši delež prebivalstva kot Albanci v Črni gori. Hkrati se je v EU ponovno odprla razprava o širitvi, pri čemer se pojavljajo vprašanja o institucionalnih omejitvah in prihodnji vlogi novih članic.

Eden od voditeljev Evropske zveze, Vujović, je kritiziral, da je bil v Črno goro ubačen "konj", kar je po njegovem mnenju ciljano v napačno smer. Vujović se je vprašal, na koga se nanašajo besede komisarke za širitev Marte Kos o "trojanskih konjih Rusije" in morebitnem "poskusnem obdobju" za nove članice. Sprašuje se, ali sta premier Spajić in PPV Ivanović s svojo odločitvijo o strateškem partnerstvu s takšnimi silami prispevala k takšnemu sklepanju v EU.

Ministrica Gorčević je izjavila, da se je Črna gora vrnila na čelo evropskega koloseka. Kljub temu Novaković Đurović opozarja, da ključna področja, kot so boj proti korupciji, vladavina prava in zaščita človekovih pravic, ne beležijo zadostnega napredka, kar vpliva na članstvo v EU. Premier Spajić je komentiral ocene EK glede izvolitve generalnega direktorja RTCG in izrazil željo vlade po ohranitvi neodvisnosti javnega servisa, medtem ko poročila kažejo na pritisk politike na svobodo izražanja.

Marjan Šarec je v intervjuju poudaril, da je Črna gora še vedno vodilna kandidatka za članstvo v EU in da je reforma politične strukture EU nujna zaradi neučinkovitosti odločanja. Medtem je Evropska unija ponovno odprla razpravo o širitvi, pri čemer je komisarka Marta Kos opozorila na zunanje sile, ki poskušajo preprečiti širitev. Deset držav ob Jadranskem in Jonskem morju je izdalo skupno izjavo, v kateri poudarjajo pomembnost širitve EU.

Madžarski premier Viktor Orban je izjavil, da bi vstop Ukrajine v Evropsko unijo povzročil 'vojno v Evropi' in predlagal, da se namesto polnopravnega članstva z Ukrajino vzpostavi partnerski odnos. Madžarska ne bo podprla pospešenega vstopa Ukrajine v EU pod trenutno vlado. Orban je tudi omenil, da je Madžarska Ukrajini namenila 200 milijonov evrov humanitarne pomoči in sprejela ukrajinske begunce, vključno z okoli deset tisoč otroki.

Evropska komisarka za širitev, Marta Kos, je napovedala, da bi Črna gora lahko zaključila pogajanja o vstopu v Evropsko unijo (EU) do konca leta 2026. Projekt vstopa Črne gore v EU naj bi bil predstavljen kmalu.

Evropska komisija je objavila izredno ostro poročilo o napredku Srbije proti Evropski uniji, v katerem ugotavlja, da so reforme v Srbiji upočasnjene. Kljub deklarativni zavezanosti oblasti članstvu v EU, poročilo izpostavlja ključna sporočila o stanju v državi. Predsednik Srbije Aleksandar Vučić je na vrhu o širitvi EU v Bruslju napovedal ukrepe proti protievropski retoriki, vendar ne tudi proti politični polarizaciji v družbi. Hkrati je evropska komisarka Marta Kos kritizirala Beograd.

Srbski predsednik Aleksandar Vučić je po prejemu kritik iz Bruslja in evropske komisarke Marte Kos glede protievropske retorike napovedal ukrepe. Vučić je obljubil spremembe v odziv na predstavitveno poročilo o širitvi.

Albanski premier Edi Rama je na vrhu EU pohvalil delo Specializiranega protikorupcijskega tožilstva (SPAK) v boju proti korupciji na visokih ravneh. Poudaril je, da je Albanija edinstvena v regiji pri uporabi umetne inteligence v procesu pridruževanja Evropski uniji in da je njen boj proti korupciji edinstven, saj SPAK ne popušča pritiskom ne z leve ne z desne.

Evropska komisija je Gruzijo zaradi odstopanja od demokratičnih načel označila za nominalno državo kandidatko za članstvo v EU. Po besedah evropske komisarke je gruzijska vlada povzročila resen odmik od demokratičnih načel, kar je dejansko ustavilo evropsko pot države.

Evropska komisarka Marta Kos je predstavila prvo poročilo o napredku držav kandidatk za članstvo v Evropski uniji. Med devetimi državami sta Črna gora in Albanija najbolj napredovali v procesu približevanja. Komisija naj bi danes predstavila poročila o napredku držav kandidatk na njihovi poti v EU, Kosova pa čaka 'zaušnica' iz Bruslja. Komisarka Kos je pred objavo ocenila, da je leto 2025 ugodno za širitev unije.

Volodimir Zelenski je ponovil, da Ukrajina zavrača vsakršno idejo o poskusnem obdobju za članstvo v EU in zahteva polnopravno članstvo. Viktor Orban pa je ponovno izrazil nasprotovanje članstvu Ukrajine v Evropski uniji in kritiziral Zelenskega zaradi finančne pomoči EU, ki vključuje tudi madžarski denar.

Predsednik Srbije Aleksandar Vučić je prispel v Bruselj, kjer se udeležuje vrha o širitvi EU, ki ga organizira Euronews. V Bruslju naj bi se sestal tudi s Košto in Sorensenom, pri čemer naj bi tema pogovorov bila širitev EU in odnosi s Prištino.

Vodja diplomatske službe EU, Kaja Kallas, je izjavila, da bi lahko do leta 2030 v Evropsko unijo vstopile nove države, med njimi Albanija, Moldavija, Ukrajina in Črna gora.

Na Češkem je desna koalicija, ki jo vodi milijarder in nekdanji premier Andrej Babiš, podpisala koalicijsko pogodbo. Program nove vlade obljublja ničelno toleranco do migracij in ohranitev valute krona, saj ne predvideva uvedbe evra. Med prioritetami je tudi dvig upokojitvene starosti na 65 let. V naslednjem koraku bo moral predsednik države potrditi vlado.

Evropska unija bo v letošnjem paketu razširitve pohvalila Črno goro in Albanijo ter izrazila spodbudo Ukrajini in Moldaviji. Po poročanju bruseljskega Politica bo manj navdušenja namenjenega Bosni in Hercegovini, Severni Makedoniji, še posebej pa Srbiji. Pripravlja se tudi sporazum o pristopu Črne gore k EU.

Evropska komisarka za širitev, Marta Kos, je ob obeležitvi obletnice smrti 16 ljudi na železniški postaji v Novem Sadu izjavila, da tragedija spreminja Srbijo, saj spodbuja državljane k boju za evropske vrednote. Po njenih besedah se zaradi te tragedije rojeva nova prihodnost Srbije.

Ob prvi obletnici zrušenja nadstrešnice na železniški postaji v Novem Sadu, v kateri je umrlo 16 ljudi, so Združeni narodi v Srbiji izrazili solidarnost z družinami žrtev in vsemi prizadetimi. Delegacija Evropske unije v Srbiji je ob tem objavila izjavo sožalja.

Evropska komisarka za širitev, Marta Kos, bo v torek predstavila prvo poročilo o napredku držav kandidatk za članstvo v EU, odkar je decembra lani prevzela položaj. Poročilo bo ocenjevalo napredek držav Zahodnega Balkana. Kos je ob obletnici protestov dejala, da zahteve srbskih študentov pričakuje tudi Bruselj. Konkretne korake sta v tem času naredili le Črna gora in Albanija.

V Srbiji je bil razglašen dan žalosti ob prvi obletnici zrušitve nadstrešnice na železniški postaji v Novem Sadu, v kateri je umrlo 16 ljudi. Študenti in občani so se s šestnajstminutnim molkom spomnili žrtev.

Člani predsedstva Bosne in Hercegovine so se v Parizu sestali s francoskim predsednikom Emmanuelom Macronom in evropsko komisarko za širitev, Marto Kos. Denis Bećirović je izrazil željo, da bi BiH postala članica Nata in EU, medtem ko je Željko Komšić izpostavil vprašanje, ali lahko BiH s trenutnim političnim sistemom postane članica EU. Razpravljali so tudi o evropski poti Bosne in Hercegovine.

Aleksandar Vučić je izjavil, da ima Srbija možnost vstopiti v Evropsko unijo do leta 2030, vendar je pogoj za to rešitev kosovskega vprašanja. Kljub temu, da je Vučić evropske poslance nedavno označil za lažnivce, sedaj optimistično napoveduje vstop v EU. Pavle Grbović je ocenil, da je resolucija Evropskega parlamenta o stanju v Srbiji povrnila zaupanje državljanov v EU in sedaj pričakujejo reakcijo Evropske komisije.

Evropski parlament je sprejel resolucijo o Srbiji, ki med drugim poziva Evropsko komisijo k uvedbi ciljanih sankcij proti odgovornim za padec nadstrešnice v Novem Sadu. Kritična resolucija opozarja na nasilje, represijo in korupcijo v državi, pri čemer najvišje evropske uradnike poziva k previdnosti pri hvaljenju reform v Srbiji. Aleksandar Vučić je resolucijo označil kot pričakovano in jo povezal z obarvano revolucijo. V resoluciji je tudi poziv Evropski ljudski stranki (EPP), naj izključi SNS iz svojih vrst.

EU je sprejela 19. sveženj sankcij proti Rusiji, namenjen zmanjšanju prihodkov od nafte in plina. Ukrajinski predsednik Zelenski je pozdravil nove sankcije in jih označil za zelo pomembne, saj meni, da so močno sporočilo Rusiji. Poudaril je tudi potrebo po hitri odločitvi glede uporabe zamrznjenega ruskega premoženja, pri čemer bi Kijev del sredstev uporabil za nakup orožja.

Po besedah evropske komisarke za širitev, Marte Kos, bi lahko Moldavija in Ukrajina že novembra začeli pogajanja o pristopu k Evropski uniji. Pogajanja naj bi potekala o vseh šestih tematskih sklopih, kar je Kosova razkrila na tiskovni konferenci ob robu zasedanja Sveta za zunanje zadeve EU.

Evropska komisarka za širitev, Marta Kos, si je v Dravogradu ogledala protipoplavno infrastrukturo, ki se gradi v okviru načrta za okrevanje in odpornost. Izrazila je zadovoljstvo nad solidarnostnim delovanjem Evropske unije in sposobnostjo občine pri pripravi projektov ter črpanju sredstev.

Hrvaški premier Andrej Plenković je na srečanju z evropsko komisarko za širitev Marto Kos v Zagrebu poudaril, da Hrvaška močno podpira širitev Evropske unije na države jugovzhodne Evrope, zlasti na Bosno in Hercegovino, kjer so Hrvati konstitutiven narod. Plenković je dodal, da morajo vse države v regiji izpolnjevati kriterije in se uskladiti s politikami Unije, pri čemer je Hrvaška pripravljena pomagati kandidatkam pri reformah na poti v EU.

Predsednik Črne gore Jakov Milatović se je srečal s poljskim predsednikom Karolom Navrockim, kjer sta se strinjala o močni podpori Poljske evropski poti Črne gore. Poudarila sta, da državi kot zaveznici v Natu delita zavezanost kolektivni varnosti in demokratičnim vrednotam. Milatović se je v New Yorku udeležil tudi konference Mednarodnega centra Nizami Ganjavi, kjer je izpostavil zavezanost Črne gore k izgradnji pravičnejšega in varnejšega sveta.